Kako so Američani preprečili, da bi Havaji postali ruski

V zgodnjem 19. stoletju sta ruska raziskovalca Ivan Kruzenstern in Juri Lisjanski pristala na Havajskih otokih in ugotovila, da se mnogi Američani tam že ukvarjajo s poslom. Vseeno sta pristopila k havajskemu kralju s ponudbo za sodelovanje in prijateljstvo. Po nekaj letih sta v naglici odšla. Zakaj?

Dva kralja

Na prehodu iz 18. v 19. stoletje so Havajski otoki imeli dva kralja: Kamehameha Veliki je 1810 združil kraljestvo s prestolnico Honolulu na otoku Oahu, Kaumualii pa je vladal na dveh manjših otokih Niihau in Kauai.

Kralj otoka Havaji Kamehameha I (1758-1819) in njegovi bojevniki, 1819. Upodobil E. Bayard / The Illustrated World, 1880. Vir: Getty Images

Člani ruske ekspedicije so se srečali s Kamehameho, ljubiteljem ladij, ki se je lahko pohvalil z manjšo floto tujih plovil. Kamehameha je goste srčno sprejel in jim ponudil začetek trgovanja z ruskimi kolonijami na Aljaski.

Že od prvega ruskega obiska pa so se med lokalnim prebivalstvom in tam živečimi Američani začele širiti govorice, da je car odločen zavzeti otoke.

Nemški zdravnik

Leta 1815 so vojaki kralja Kaumualiija zavzeli rusko trgovsko ladjo Bering, ki je z zalogami potovala v Kalifornijo. Prvi guverner ruskih kolonij v Ameriki, Aleksander Baranov, je poslal svojega zastopnika, Dr. Georga Schafferja, da bi se pogajal s kraljem.

Schäffer, v Nemčiji rojeni zdravnik v ruski službi, ni imel vojaške, pomorske ali diplomatske izobrazbe. Morda Baranov ni imel nikogar drugega, ki bi ga lahko poslal. Schäffru je bilo naročeno, da se mora srečati s kraljem Kamehameho in ga prositi, naj drugega kralja prepriča, da vrne rusko ladjo.

Glavni cilj pa ni bila vrnitev ladje, ampak vzpostavitev postojanke na Havajih, kjer bi se lahko ustavile ladje, ki so prevažale krzno iz Aljaske na rastoče kitajske trge. Schäffer je prav tako dobil navodilo, da se mora pogajati za ruski monopol v trgovini s sandalovino, dragocenim pohištvenim materialom. Schäffer je prinesel darila in pismo Baranova kralju Kamehamehi.

Stvari so šle kmalu po zlu, in sicer takoj po Schäfferjevem prihodu v Honolulu leta 1815. Ker so nanj vplivali ameriški trgovci, je Kamehameha sprva zavrnil sprejem zdravnika in pismo Baranova se je vrnilo neodprto. Na srečo za Schäfferja je kraljeva žena zbolela, zdravnik pa jo je uspel rešiti, s čimer si je pridobil kraljevo zaupanje in dovoljenje za nakup zemlje, kjer bi zgradil obrate. To pa mu je kmalu prineslo sloves ruskega vohuna in življenje na kraljevi zemlji je kmalu postalo nevarnejše.

Georg Anton Schäffer. Vir: arhivska fotografija

Maja 1816 je Schäffer zapustil otok Oahu in se napotil proti okotu Kauai, domovini kralja Kaumualiija. Ob zdravnikovem prihodu se je drugi kralj odločil priseči zvestobo ruskemu carju Aleksandru I., saj je upal, da mu bo ta pomagal s prestola vreči sosednjega kralja. Kaumualii je prav tako Rusiji obljubil tako želeni monopol nad sandalovino. Zdelo se je, da je Schäffer končno dosegel svoj cilj. Vendar pa so tukaj posredovali Američani.

Zavzetje, ki ga ni bilo

Med svojo misijo je Schäffer podpisal tajni sporazum s kraljem Kaumualiijem, ki je kralja obvezoval, da določi 500 vojaških čet, ki bodo pomagali Schäfferju pri zavzetju države kralja Kamehamehe. Schäffer je bil zaslepljen z uspehom, podpisani dokument je poslal v Sankt Peterburg in Baranovu ter začel kupovati vojne ladje za novega zaveznika na račun Rusko-ameriškega podjetja na Aljaski. Zgradil je tudi tri trdnjave, ki jih je poimenoval po Aleksandru I., ženi Elizabeti in ruskemu maršalu Barclayu de Tollyju. Po sebi je poimenoval tudi eno od dolin na otoku Kauai.

Dva moža veslata z majhnim čolnom poleg kokosovih dreves na otoku Waikiki, Havaji, ca. 1890. Vir: Getty Images

Ta poskus zavzetja so kmalu končali ameriški trgovci in pomorščaki. Hitro so pokupili vso sandalovino, zaloge hrane in soli v Kamehamehinem kraljestvu, Ruse pa prepustili stradanju in pomanjkanju zalog za trgovanje. Na današnji dan pred 200 leti, 19. julija 1817, je bil Schäffer prisiljen oditi s Havajev.

Hladen sprejem v Peterburgu

Mesec zatem, ko je Schäffer zapustil Havaje, je njegovo poročilo doseglo carja Aleksandra I. Čeprav se je možnost zavzetja Havajev na prvi pogled zdela privlačna, je car strogo zavrnil zdravnikovo ponudbo. Kako bi ruski imperij upravičil pridobivanje novih kolonij v Pacifiku, če pa je hkrati obsojal Napoleonove nove ozemeljske pridobitve?

Še več, Aleksander ni hotel, da bi vprašanje Havajev pokvarilo odnose med Rusijo in njeno tesno zaveznico ZDA.

Havaji so ostali neodvisno trgovsko pristanišče še naslednjih nekaj desetletij in Rusi so še naprej trgovali tam. Danes je ena od Schäfferjevih trdnjav zgodovinski park.

Zakaj se je Rusija odpovedala oddaljenim kolonijam?