Sodišče naložilo kazen Rusiji zaradi volitev, Kadirov vabi Macrona v Čečenijo
Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je v luči poročil o preganjanju homoseksualcev povabil voditelja Francije in Nemčije, da obiščeta Čečenijo in sama na terenu spoznata dejanske razmere, poroča Vzgljad.
»Ne obtožujete ruskih medijev klevetanja, ko hkrati razpolagate z lažnimi informacijami. Predsednik Francije Macron lahko s seboj vzame Merklovo in lahko v iskanju resnice obišče Čečensko Republiko. Vrata so odprta!« je zapisal na svojem kanalu na družbenem omrežju Telegram. Gre za reakcijo na informacijo, da se je Macron v ponedeljek s Putinom pogovarjal tudi o poročilih o preganjanju predstavnikov gejevske skupnosti v Čečeniji.
Tudi ruski zunanji minister je izjavil, da pri informacijah o kršenju pravic LGBT skupnosti ni konkretnih potrjenih dejstev. Če bomo imeli dejstva in priimke, »bodo bolj konkretni« tudi odgovori Rusije, je zatrdil.
Tema je aktualna že od aprila, ko je Novaja gazeta objavila članek, da naj bi čečenske oblasti izvajale kampanjo preganjanja tamkajšnjih homoseksualcev. Po objavi je proti časopisu napovedal tožbo znani LGBT aktivist Nikolaj Aleksejev. Nekateri mediji so pisali celo o »koncentracijskih taboriščih«, kar je bilo prav tako tarča kritik. Pozneje so predstavniki Ruske LGBT mreže poročali, da so iz Čečenije prepeljali več kot 40 homoseksualcev. Čečenske oblasti so zanikale obtožbe o pregonih, hkrati pa zatrdile, da homoseksualnosti v njihovi družbi ni.
Evropsko sodišče za človekove pravice pa je danes ugodilo tožbi 11 prebivalcev Sankt Peterburga, ki so ruski državi očitalo nepravilnosti na parlamentarnih volitvah v Državno dumo leta 2011.
Med tožniki je bil tudi poslanec stranke Pravična Rusija Andrej Davidov, ki je oblastem očital ponarejanje izidov na 639. volilnem mestu v Peterburgu. Po njegovih navedbah je prvotno tam največ glasov zbrala njegova stranka, v uradnih izidih pa je imela stranka 274 glasov manj in se je znašla na petem mestu.
Dejal je, da so glasove izgubile tudi druge stranke, medtem ko sta jih pridobili Enotna Rusija in Komunistična partija, podobno naj bi se zgodilo tudi na nekaterih drugih voliščih. Avtorji tožbe so se pritoževali, da so na tožilstvu in Preiskovalnem odboru Rusije onemogočili preiskavo dogodka, enako naj bi njihove pritožbe zavračala višja sodišča. Evropsko sodišče je njihovi tožbi ugodilo, pri čemer se je sklicevalo na to, da so o takšnih nepravilnostih poročali tudi opazovalci OVSE. Skupno jim bo Rusija morala izplačati 38 tisoč evrov, poroča RBK.
Na tistih volitvah so sicer v dumo prišle štiri stranke (Enotna Rusija, Komunistična Partija RF, Pravična Rusija in Liberalno-demokratska stranka Rusije), po volitvah pa so potekali protesti na Blatnem trgu in prospektu Saharova v Moskvi, spomni ruski medij. Kljub zahtevam opozicije so oblasti takrat zavrnile možnost ponovnega preštevanja glasov, zadnje parlamentarne volitve leta 2016 pa so minile v bolj mirnem duhu.